Religija, verstvo, vera

Iz knjige: SPoročilo človeštvu na razcepu poti

Religija, verstvo, vera (re ligare – ligare – vezati, religio – strah/dvom božji – „ki naj bi odločalo o človeški usodi”) preganja svobodo tako osebno, še bolj kolektivno, saj se resnična vera poraja iz individualne svobode, in ravno ta svoboda, ki vero razblinja, kasneje prevzame okolje. Je pa vera prehodni izraz „stanja našega verovanja”, stanja pomanjkljivega „znanja” (nepoučenosti), ko še nismo dospeli do višjih spo-znanj. Ko dosegamo inteligenco, se „vera” razblini v vedenje, ki je resnica v znanju, znanje v resnici - direktni po-vezanosti s pomenom Boga, VseEnega, Stvarnika, Kreatorja... Resnica je tako le tisto, kar samo po sebi obstaja? In če obstaja, prej ali slej pridemo do nje, četudi se nam prikriva in taji. Končano je z „bogovi in duhovniki” ko postanemo ’znanstveni’, zdravo razumevanje „tajnih narav” vzroka in posledic nas vodi direktno v vesoljnost. Verujoči so torej, bolj „na poti”, kjer sebe predvsem še iščejo v odnosu stvarstva, sočasno iščejo stvarstvo v odnosu do sebe - je tisto podoživljanje - večkrat opevani odnos, mikro- v makro-kozmosu: tj. kot naše celice napram našemu telesu, naše individue napram našemu planetu, naš planet napram vesolju a tudi naše misli napram vsemu temu. Naša misel, namera, zavest, odmeva, se reflektira na ’rob’ vesolja… Vera - religija je nasploh izjemen koncept, predvsem izjemno prilagojen v tistem razmerju resnice in zmote, ki ga človek težko prepozna, še težje interpretira. Je res izjemen konstrukt skrivnostnega in razkritega, vzpodbudnega in strašljivega, umnega in nerazumnega, negotovega in verjetnega, vse pa v takšni obliki in tolikšni vsebini neke strpnosti a tudi izrazov trpljenja, da se v tolikih dvomljivostih ja ne bi? lotili resnega proučevanja, da ja ne bi? samosvoje razmišljali, da ja ne bi? kaj pravilno razumeli, da ja ne bi? svobodno „nestrpno” delovali, saj bi vendar motili državo - katera je tako strpna do vere, saj se ne opredeljuje kot inteligentni ’subjekt’ (država tega namreč ne prepo-zna, še manj zmore, je zgolj ’izobražena’), kateri le „moramo” ostati poslušni. Proučevanje religije je res velika in izjemno zanimiva Pandorina skrinjica (je kakšna prispodoba boljša?), raje jo še naprej prepuščajmo izobraženim ’bibliofilom’, ker jo s svojo naravno inteligenco, prej ali slej veliko lažje prepoznamo, učinkovito razkrinkamo z življenjem in „opazovanjem”, kot z nesmotrnim razglabljanjem „komparativne religije.” Mi smo sicer veliko tega, nesmotrnega, že ’preizkusili’, a vsak (se) lahko preizkusi tudi sam… Ne obstaja namreč religija, katera je višja od resnice, katero preprosto prepoznavamo skozi sebe. Najbolj organizirane religije so kontrolni sistemi, ki mentalno in spiritualno zasužnjijo ljudi in jih prikrajšajo za svobodno voljo. Večina religij ima nz. poreklo, tiste, ki nimajo, pa so skorumpirane z negativnimi nz. frakcijami in njim podrejenimi ljudmi, ki iščejo kontrolo nad masami. Kdo je že izjavil, „…da so za fanatike izgradili celo cerkve”…(a Nitsche?) „No, pa se nam ni potrebno izpostavljati s podobnim razmišljanjem.” Bilo katera religija, ki zahteva od svojih podanikov, da se molijo ali da se pridružujejo „diete” zunaj sebe, cilja na transdimenzionalno ekonomijo spiritualne energije in njene kraje, za koristi nefizičnih bitij. Mnoge religije so kreirane izvorno od nz. rase, da bi ji sledili ljudje, ki odgovarjajo tej rasi. Vse religije in mitologije so nastale pred ca. 70 tisoč leti kot orodje za zasužnjevanje in izvrševanje. Direktna gnostična povezanost z našim notranjim „vodičem” (Bogom) je dragocenejša, od bilo katere religije, ki manipulira človeštvo, preko notranjega usklajevanja. Usklajevanje je nepotrebno ali nekaj, kar se pojavlja slučajno, vendar s skritim razlogom. Religija duši individualnost, zavest in iniciativo ljudi ker krepi njihovo nemoč in jih vleče v emocionalne melodrame, katere „vlečejo” energijo iz njih. Je orodje, s katerim se koristijo spiritualno atrofirana (zakrnela) bitja, da bi vzvišeno kontrolirala spiritualno zdrave ljudi. Religija je napravljena in ohranjena od strani negativnih hiperdimenzionalnih bitij, ki potrebujejo to energijo za preživetje. Razvoju spiritualne r-evolucije „cerkev” ne omogoča dovolj prodornosti in se predvsem izraža kot socialno-spiritualna institucija, za namen programiranja širokih množic. R-evolucija posameznika se torej v tem organizacijskem konceptu ne najde, saj ga osebno ne zadosti, prepoznava pa vedno bolj izvirno spiritualno r-evolucijo, ki izhaja iz njega, posameznika - za množico…V kolikor pa je nekoga poslanstvo izjemno raziskovalnega religijskega duha, naj izvoli, predvidevamo, da ne odhaja v kakšno službo in ne zahaja v družbo, torej je ves čas (življenja) predan „svetim” knjigam - globočin. Z ’bogom’…, do takrat…, morda se srečamo, kakšno prebujeno spoznanje, bolj ’na kratko’, porečemo, in vendar:
dialog v religiji je nemogoč.
Smo „svoji” veri (religiji) poslušni?
Koliko smo torej državi poslušni?
Smo ji sploh kje poslušni?
Ali smo od nje res tako odvisni?
Kje bi ji sploh morali biti poslušni?
Odgovori bi morali izzveneti: komaj kje, -kaj, -kje, -kaj, -kje!
Visoka samokontrola, ki izvira iz poznavanja sebe, ter praktičnim obvladovanjem prostora, vzpodbuja v razmišljujočem posamezniku potrebo po distanciranosti, tudi do tistih uslug preko sistema matrike kot ’religije’ (kateri več ne zaupa), ki njegove višje kriterije ne zadovolji, kar se posebno opazi pri bolj izkušenih posameznikih. Nasploh bi morali biti ljudje razviti individualci, umeščeni v matriko v primernem razmerju s svojimi potrebami, zahtevami, pričakovanji, osebnim dostojanstvom in v skladu z lastno zavestjo… Objektivno razmišljanje razvitega posameznika, namreč, poraja nekakšen naraven revolt, ’upor’ glede po-vezanja z neživljenjskimi in zapletenimi pravili ’igre’, s strani države. Posledično se ta odnos lahko reflektira tudi v fenomenu t.i. sive ekonomije, naravni človeški potrebi ’poenostavljenega’ poslovanja, kar iz vidika ’zakonodaje’ sicer lahko sprva še asociira na ’neodgovorno’ in nekorektno, vendar ne tudi po duhovnih zakonih, kjer ni ’posredništva’, ni nepotrebne zapletenosti niti moralnih nedvoumnosti… Gre za orientiranje h kompromisu, ki ga posameznik suvereno usvoji, ko se analogno doživlja, torej med tovrstnim ’neredom’ (omejenostjo kriterijev matrike) in pravim Redom (osvobojenostjo od nje). Visoka zavest, namreč generira potrebo po višji razbremenjenosti od sistemov kontrole, slaba ozaveščenost pa precejšnjo odvisnost, ki vodi izčrpavanju. Rešitev so izključno poenostavljena pravila, temelječa na principih razmišljanja razvitih individuumov, v zvezi z resnico (dejstvi) na višjem, nematerialnem nivoju, ob katerem so korektno zaobseženi tudi vsi ostali. Omenjen fenomen ’ignoriranja’ sistemov kontrole, je domena tako bolj kot manj duševno razvitih, večina povprečja pa sistemu kontinuirano slepo sledi. Delovanje bolj razvitih posameznikov načelno vpliva na ljudi ugodno in ’ekonomično’, delovanje manj razvitih pa negativno in razsipniško, vendar so te meje nepoučenim zabrisane. Napačno se interpretira, da ima ’državotvornost’ od prvih, bolj odgovornih, ki poskrbijo za dostojno eksistenco večji izpad, kot od slednjih, ko je s ’sankcijami’ naperjena bolj uspešno k prvim, bolj odgovornim. Veliko večji izpad se realno izkazuje ter neugodno in nekontrolirano razrašča od slednjih, manj odgovornih posameznikov, tako v sivi ekonomiji, kot v številnih institucijah, ki v prikriti ’zakonitosti’, tako manipulacije kot očitne zlorabe moralnih zakonov (npr. zavajanja, spreminjanja izhodišč in zakonov, razvrednotenja), akumulirajo veliko več, ob dejstvu, da se ne razdajajo v pričakovanem (neprofitnem?) razmerju za dobrobit ljudi… Konkretno: Zavarovalniška psihologija z reklamiranjem (ki temeljijo na principih črne magije) zavaja ljudi s potrebo po številnih zavarovanjih, kar (s potenciranjem negotovosti, insinuacijo skrbi) povzroča razkroj naravne samozavesti v ljudeh, ki bi sicer naravno razvili samokontrolo, višjo zavest in posledično sposobnost prepoznavanja hipotetičnih nevarnosti, kar ne potrebuje nobenega ’zunanjega’ zavarovanja. Zavarovanja vplivajo zaviralno in negativno na osebno rast, jemljejo veliko energije, obenem ljudi izpostavljajo negativnim materializacijam – tj. da se res (z mislimi, skrbmi, vizualizacijo, zavarovalniškim produktom ’brezbrižnosti’) samo-uresničijo v neki nezgodi in s tem črno-magijski krog nadaljujejo. Pozitivno afirmacijo utrdite z visoko samokontrolo brez zavarovanj, torej tudi brez neprijetnosti. Mimogrede, tudi zaradi negativnih energij tovrstnih institucij, bodo prve na udaru, propadle, predvsem zaradi prihajajočih napovedi, naravnih katastrof in nekritih dejanskih stanj, s čimer fiktivno manipulirajo. Sicer pa takrat, ko bodo izredne razmere, naj nihče ne upa, da bodo zavarovalnice, banke itd. (še kdaj tako) poslovale. (namig: konsolidirajte sebe v družbeni sferi, konsolidirajte materialne dobrine) Večja potreba po zavarovanjih je pokazatelj večjega pomanjkanja samozavesti. Od vseh nas se pričakuje, da tovrstna zavarovanja uporabljamo samo v nujnih, zakonsko predpisanih primerih… Inteligentni ljudje ne nasedajo plačevanju rentam, pokojninskim in drugim skladom, obveznicam itd.; kdor ne ve, razvrednoten kasneje uvidi. Predvsem ljudje, ki si življenje organizirajo samostojno, bolj ’neodvisno’ in ’sproščeno’, zmorejo ustvariti okoliščine za opazen samorazvoj, kvalitetno doživljanje sebe v svetu, posledično ugodno učinkovanje na soljudi, kar predstavlja veliko večji naravni balans, kot v nasprotnem primeru… „Kdo ve, mogoče se v izjemni svobodi časa, zmore tudi proučevanja religij… Predvideti je, da se veliko ljudi, že v naslednjih letih navzame večje svobode, na vseh področjih ’umetne’ organizacije in se začnejo med seboj pristneje povezovati. Porajanja številnih pozitivno usmerjenih društev, ki pristno povezujejo ljudi podobnih razmišljanj, je lahko pokazatelj nečesa, kar ljudje slutijo… Mnogi simpatizirajo s takimi društvi, mnogi pa tudi drugačnimi družbami; zgledno ’opravljeni’, vzpodbujajo ’budno’ pozornost vsak dan, na 1., 2., 3. in 4.-tem kanalu ☺… Fenomen neupoštevanja ’državotvornih regulativ’, so morebiti spremljajoči znanilci drobnega pokanja sistemov… Ne mine dan, da tovrstnih ’slutenj’ ne preverimo skozi podzavest in slutnje naključnih posameznikov, ko cenimo utrip sveta... Predlagamo, da si zamislite samo en možen scenarij: npr. neka ’naravna nesreča’; ljudje takrat doživijo kolektiven šok, izredne okoliščine vplivajo na izredno razmišljanje, ki ga danes ljudje ne predvidevajo; predvsem se naravno, ljudje medseboj (v nesreči, stiski) povežejo, vendar delovanje nekih institucij lahko postane vprašljivo; kje vse imate „varne” prihranke, „dobre” naložbe, boste takrat veliko bolj (hitro) prepoznali kot danes… Dobro razmislite, kaj mislimo s - konsolidacijo! Razmislite predvsem, na koga se lahko takrat zanesete, ko ste zapostavljali vrednote iskrenega druženja med soljudmi… Mogoče bo šlo zgolj za preživetje, npr. potres, lahko močno poškoduje naše prebivališče…, kam, h komu lahko gremo; od vsega, za čemer so ljudje tako brezglavo in stalno tekli, naenkrat ne ostane kaj prida…„Veliko neurje, kot ga ljudje ne pomnijo, je močno poškodovalo večji del elektro komunikacij, poplavljeni so neki arhivi ’vlagateljev’; delovanje državnih institucij, po-vezanih z računalniško ’bazo’ je omejeno, številni podatki so ’nepričakovano’ uničeni, spletne povezave ni, satelitska zveza s svetom je ’trenutno’ prekinjena, ’nekateri’ telefoni (vojaški) pa vseeno delujejo…” Hm, kar naenkrat, ljudem ni potrebno iti v službo…, le kam bi se ’deu’?, ljudje se počutijo prazni…, banke so’tudi ’začasno’ zaprte - „Joj, kaj pa naš denar, naaaš denar?”… cesta je le delno prevozna, dobava goriv je do nadaljnjega vprašljiva (veliko se ga res ne rabi, če je cesta neprevozna)… Se zavedamo, kako hitro se lahko umetno ali naravno vzpostavi takšne, ali drugačne kreirane razmere? – samo za razmišljanje… Pomnimo: Nismo pesimisti, ko omenjamo ’hipotetične okoliščine’, še manj smo optimisti, ko gre za ’nekoga’ podoživljanje (izgubljenega) ’premoženja’... Namignemo. Prepričujemo, ne. Cerkva nimamo, niti ’podanikov’. V redu, pa bodimo malo še ’optimisti’: Bi škodilo, da zmoremo, v svojo korist, razmišljati tudi tako? Je nehvaležno, če smo tudi na ’nepredvideno’ pripravljeni? Povprašajmo starejše ljudi, povprašajmo medvojno generacijo… Takrat in ’takrat’ se marsikaj ’u-vidi’ in prepozna, tudi nezmožnosti raz-širiti ali iz-vedeti ’novice’… Občutljiva: spletna povezava, komunikacije, elektronski mediji…, lahko ’nagaja’, je ’pod kontrolo’, ali je namenoma onemogočena - tudi brez ’neurja’. SPoročilo živo izzveni, ko začnemo povezovati spo-znanja s svojo glavo; naenkrat lahko ostanemo ’srhljivo’ sami, vseprisotna tišina, splošen obup, nemočni – poškodovani…
Naj dopolnimo tisto misel: „Zastavi, kot da boš večno živel (med ljudmi) a bodi pripravljen (sam/’osamljen’?) na jutrišnji ’odhod’?” Ne pričakujmo veliko (od ljudi), in vendar - zaenkrat že pozdravljamo ’opravljivo’ sosedo in ’čudnega’ soseda, ki…”nikoli si ne bi mislili, da nam bodo ravno oni pomagali”…
Vse religije, ni važno katere in kakšne so, tudi ’vera’ v matriko, predstavljajo formo skupinske kontrole možgan, ustvarjene zaradi ’obvladovanja’ in manipuliranja širokih ljudskih množic, da ljudje ne bi preveč razmišljali s svojo glavo! Npr. v Indiji, so lemurski reptili kreirali kastni sistem, ki je bil replika reptilske hierarhije. Brahmani so se lahko pretvorili v reptile s krili, in so bili na najvišji poziciji. Indijsko/reptilska kultura je ostala lokalizirana in napisani so teksti, t.i. Vede, izgrajeni templji raznim reptilskim bogovom; zakaj so ljudje tako zaupljivo (mladostniško) ’zaljubljeni’ v Indijo, ko resnični človek ne pozna zaljubljenosti, temveč (ko prepo-zna) samo izvirno ljubezen? Mimogrede, slišali smo zanimiv primer, kako naivne turiste zavajajo z lažno duhovnostjo: Turisti z avtobusom pridejo v „sveti” kraj… Domačini, vajeni njihove ’duhovne’ vzhičenosti se organizirajo. „ Ti, ki si najbolj umirjen, hitro zlezi na drevo in mi bomo turistom rekli, da si sveti človek, ko na drevesu meditiraš že veliko let”… Turisti, ki vidijo ponižne krajane, kako častijo svojega človeka pod drevesom, gotovo niso ravnodušni… (ta zgodba je resnična) Naj povemo, da se veliko ljudi, izgubljenih v iluziji iskanja Boga, nikoli več ne vrne iz Indije ali pa jo redno obiskujejo; podobno kot npr. psihoterapevta. Nekatere smo uspeli še pravočasno odvrniti, kasneje šele, so se uspeli izvleči, prebuditi – zelo dobri ljudje… „Marsikatero” duhovno romanje v Indijo je spretna manipulacija, ki jo niti evropski duhovni eksperti ne razkrinkajo. Pomenljivo vprašanje: Zakaj se dosega neka duhovna ’stanja’ in iste (ali še višje) sposobnosti brez potrebe po meditaciji, ceremonijah itd.? Neke duhovne šole (po Indiji, Tibetu), sicer zmorejo marsikaj prepričljivega, vendar so marsikatere ’kolektivno’ omejene, kar zadržuje, tj. onemogoča hitrejše temeljno napredovanje posameznika, kar si gotovo nihče ne želi… Duhovno napredovanje je lahko hitro, preprosto, učinkovito. ’Recept’ najdete v Sporočilu – preverjeno od naših Kreatorjev! No, lahko ga pa še vedno iščete po svetu, učiteljev se res ne manjka a pravi Učitelj lahko najde zrelega ’iskalca’ izključno sam – pomnite…
V Egiptu so bili reptilski bogovi Oziris in Izida. Egipčanska panaceja ima veliko hibridnih kreacij, pol človeških, pol živalskih, zaradi atlantskih hibridnih eksperimentov, ki so dospeli v kulturo, religijo… Sirianci so, v egipčanski religiji, uvedli čaščenje idolu, mački podobnemu… Mačka, vendar genetsko programirana preko človeške DNK in predana vsaki hiši v starem Egiptu, je vsako noč raportirala nazaj alien (nz.) kontrolorjem. Še dandanes, gredo mačke, sled reliktov tega mentalnega programa, ponoči ven na ’spregled’, dasiravno raportiranja ne počno več, „ker ni več niti potrebno”, sicer bi jih morali po ’določenem’ dekretu še „mumificirati”, kot je bilo to (zapovedano) takrat…
Kjerkoli je prisotna negotovost, strah, dvom, trpljenje – tam svoboda utihne, inteligenca v nas zamre. Se temu uklanjamo? Uporništvo, ki sili nas k svobodi, nam je, in mora postati - izziv!
…ko…”Prava religija je z modrostjo – isto” (R.Steiner).