Nikola Tesla (1856-1943)

Iz knjige: SPoročilo človeštvu na razcepu poti

Izumi enega največjih (človeka s posebno, ’razširjeno’, Melkizedek-ovo dušo) v zgodovini našega planeta, izumitelja za tretje tisočletje, so predstavljali veliko prikrivanje tajne vlade in vojno-industrijskega kompleksa, ki je sistematično, v strahu, poizkušala zatreti njegovo ime iz zgodovinskih knjig, da ne bi javnost kaj lahko izvedela. Nikola Tesla je bil (predstavljal) resnični (metafizični) kanal, iznajdbe so prihajale v njegov um, v popolno jasnih slikah in diagramih. Lahko je ustvaril prototip svojega izuma takoj, zasnovanega na tistem, kar se mu je jasno pojavilo v zavesti, rečeno je bilo, da je bil v telepatski zvezi z nz. bitji, kar je res. Tukaj je bil definitivno v misiji služenja, vendar je „srečal” iluminate, sebične, pohlepne ljudi (konec 19., začetek 20.st.), ki so mu blokirali manifestacijo izumov. Eden od izumov, ki bi lahko revolucioniral ta svet, je bila majhna antena, ki bi bila postavljena na vrh vsake stavbe ali tovarne, ki bi dajala potrebno električno energijo brez enega metra žice in, ki bi bila „povezana” z neskončno univerzalno oskrbo kozmične energije. Tedaj so mu ljudje kot J. P. Morgan rekli, naj pozabi na to idejo, preko katere se ne omogoča zaslužek kartelom. Tesla je bil prevelika grožnja tajni vladi in pohlepni eliti, zaustavljen v vsakem poizkusu, saj, če bi se njegova iznajdba uporabila, pomislimo koliko denarja bi prihranili, se onesnaženjem in nepotrebnim vojnam, okoli nafte na Srednjem vzhodu, izognili, in koliko časa zase bi pridobili? Motivi za neobjavljanje tehnoloških resnic so poleg religioznih, vezani na geopolitično moč in ekonomijo, razkritje npr. tehnologije propulzije, bi odpravilo potrebo po nafti…
Tesla je izumil napravo za postavitev energetskega ščita okoli ZDA, ki bi preprečil napad od bilo katere države. Izumil je napravo, ki je omogočila medplanetarno komunikacijo. Izumil je metodo upiranja gravitaciji. Izumil je tehnologijo, ki je lahko vojaške namere in vojne ladje napravila nevidljive in resnično nevidne (Philadelphia eksperiment, v katerega so se nepredvideno umešale tudi OPS 4.D.). Teslin sistem izmeničnega toka je presegal Edisonove izume, vendar je bil znova in znova blokiran, trdi se da je kreiral izjemno število (700?) iznajdb. Dizajniral je nekaj, kar je imenoval sfera, konkurenco reaktivnim letalom iz leta 1958. Leta 1891 je napravil aparat na kozmične žarke, brez potrebe po energiji, za koriščenje teh kozmičnih žarkov. Resnično je kontaktiral z vesoljskimi ladjami preko svoje naprave za medplanetarno komunikacijo. Z njegovimi izumi ne bi bili potrebni TV stolpi, telefonske centrale in žice, in njegova proti-vojna naprava bi Reaganov projekt „Zvezdne vojne” napravila nepotrebnega. Njegova antigravitacijska naprava, ki bi ZDA omogočila medplanetarna potovanja, je bila podobna tistim, ki so jo koristili NLP-ji, ki so obiskovali Zemljo. Nikola Tesla je bil humanist in nesebičen sluga ljudskemu rodu, in lahko si samo predstavljamo, kako bi svet izgledal, da so vladni in industrijski vodje sprejeli njegove iznajdbe, kar je le eden primer, kako tajna vlada in pohlepni industrialci, preprečujejo napredek v svetu. Kar se je dogajalo Tesli, se dogaja številnim izumiteljem vsakodnevno. Slišali smo že o avtu, s porabo dobrega litra goriva na tisoč kilometrov ali, ki gre na vodo ali na sončno svetlobo, vendar avtomobilske in naftne družbe kupujejo patente in nekako onemogočajo njihovo proizvodnjo. Poglejmo en primer, samo en Teslin izum, ki vzpodbudi vprašanje: Kako lahko še vedno uporabljamo tako zastarelo tehnologijo?
V knjigi „Tajne tehnologije hladne vojne…”, Gerry Vassilatos-a, se omenja tudi Teslin sprejemnik energije, ki ga je on, kot ’izgleda’, zelo uspešno testiral na avtomobilu. Avtor omenja, da je Tesla že prej proučeval, stanje naelektrenih delcev v čvrsto nabitem vrtincu etra (ionosfere). Moč, ki se je izkazovala v bližini takšne etrske konstrukcije, je bila ogromna, etrska teža pa je vzdrževala neverjetno stabilnost. V takšno konstrukcijo postavljena kristalna rešetka, bi ustvarila električno napetost. Znotraj-atomsko polje energije, ki bi se takrat ustvarjalo, s pomočjo primerne metalne rešetke, je bilo neizmerno. Ve se, da je Tesla iskal napetost, s katero bi te etrske izlive energij zagnal, in kadar bi ta energija ’privrela na plan’, bi jo bilo potrebno le ujeti s posebno skonstruiranim sprejemnikom, in sprovesti v električni motor. Takšen sprejemnik, je Tesla očitno zelo uspešno preizkusil na avtomobilu, leta 1930. Zgodbo o tem, je zabeležil letalski inženir Derek Alhers, ki je stopil v kontakt s Teslinim sorodnikom iz Jugoslavije, Petrom Savom, katerega je Tesla poklical v Buffalo, da skupaj testirata avtomobil „na elektriko”, v druge, očitno ni imel zaupanja. To je bil avto, znamke Pierce Arrow, eden od luksuznih tega časa. V njem se je nahajal električni motor, dolžine okoli enega metra, obsega ca. 60 cm in iz njega sta vodila dva debela kabla, vezana na prednjo kontrolno ploščo, dodano je bilo tudi skladišče za 12 voltne baterije. Maksimalna hitrost rotorja je bila 30 obratov/sek. vlečne moči 80 KM. Tukaj je bila še antenska cev, visoka 1,8 m, pritrjena v zadnji del avta. Tesla je sedel na mesto sovoznika in začel nastavljati sprejemnik energije v komandni plošči, ki ni bil večji od kratkovalnega navadnega radia. V njemu se je nahajalo 12 posebnih cevi, ki jih je v mali škatli v obliki kovčka, Tesla vzel s seboj. Savo je povedal Alhersu, da je Tesla sprejemnik sestavljal v hotelski sobi. Kadar jih je, te nenavadne cevi, postavil, so točno sedle v svoja ležišča. Ko je vstavil dve cevi, je Tesla rekel, da sedaj elektriko imajo, in da kontaktni ključ lahko obrne. Savo je to napravil, vendar se ni slišal nikakršen zvok, ali čim je pritisnil na gas, se je vozilo premaknilo. Ves čas vožnje se ni slišal nikakršen zvok. Ni znano kolikšno razdaljo sta opravila v osmih dneh, kolikor sta se vozila, vendar nista nikoli tankala goriva. Hitrost, ki sta jo dosegala je znašala 90 do 120 km/h. Osmega dne sta se zaustavila na neki stari farmi, 30 km oddaljeni od Buffala. Avto sta tam pustila v prostoru za žito, Tesla pa je s seboj odnesel svojih 12 cevi iz sprejemnika in ključ za zagon. Ko sta se še vozila po mestu in skozi predmestja, Tesla ni želel odgovarjati na Petrova vprašanja. Šele ko sta bila daleč izven mesta, je rekel sorodniku, da je pogonska sila avta vezana z „misteriozno radiacijo, ki prihaja z etra” in da je „energija na razpolago v neomejenih količinah.” Savo se je spomnil tudi besed, da on „ne ve od kje ona prihaja, vendar mora biti človeštvo hvaležno za njen obstoj.” Majhna napravica na sovozniški strani jo je očitno sprejemala, to, misteriozno energijo. Savo je dobil vtis, da se je Tesla bal, da nekdo ne odkrije njegova raziskovanja. Uspel je izvedeti, da Tesla pričakuje, da se bo njegova naprava kmalu koristila na velikih ladjah, čolnih, vlakih in v avtomobilih. Kasneje je Savo naslišal, da je sprejemnik s cevmi in ključem, hitro po vožnji, zažgan zaradi varnosti, „ker so ušle neke informacije.” Mesec dni po vožnji je Petra Savo poklical človek, ki se je predstavil kot Lee de Forest (’zanimiv’ priimek?), ki ga je vprašal kako mu je bila vožnja všeč? Savo je odgovoril, da je bil zelo radosten zaradi te misteriozne vožnje, a de Forest mu je odvrnil, da je njegov stric Tesla, največji živi znanstvenik na svetu… Kadar je kasneje Savo vprašal strica Teslo, ali bo njegov „sprejemnik” kje uporabljen, je Tesla prazno odgovoril, da je bil v razgovorih z nekimi od največjih družb za izgradnjo ladij. Kakor je Savo naprej spraševal, je stric postajal jezen in nejevoljen za pogovor. Savo je izvedel, da je bil zelo zaskrbljen za varnost svojih izumov, in vsa testiranja je opravljal z veliko previdnostjo in tajnostjo, ker je nekajkrat bil žrtev manipulacij…(ga. Ivona Živković, objavljeno v NIN-u, 6, julij 2006, prirejeno, dopolnjeno, hvala) Smemo postaviti nekaj aktualnih vprašanj? Koliko je vreden nek motocikel, avto, avtobus, kamion, avion…, ko ne bo več klasičnega goriva? Ko bo dobava „motena”, onemogočena? Ko ne bodo ceste sploh prevozne zaradi…