Kako bodo izigrani

Iz knjige: SPoročilo človeštvu na razcepu poti

V negativni hierarhiji so vsi podrejeni, na nek način prevarani, od njihovih nadrejenih, saj se na takšen način, njihova superiornost vzdržuje - po naravi teh individuumov. Smatrajo, da delijo vrhunec prehrambene verige, obenem je to tudi njihovo želeno okrožje. Mnogi njihovi člani so prisiljeni vzdrževati svojo zvestobo z izsiljevanjem, prisegami, ali programiranjem umov, kar vse hierarhijo vzdržuje, enako služi za spremembe v njej. V kolikor kontrolni sistem pride do nekih preprek, težav, ali postane nestabilen, podrejeni člani, podzavestno ali zavestno, izneverijo svoje nadrejene, kadar koli se jim prikaže priložnost. Bolj ambiciozni, običajno brezkompromisno izkoristijo prilike, injicirajo splošno stihijo, v katerih „spremenjenih-pogojev” okoliščin se „upravičeno” prekinja „stara” lojalnost in neke konfliktne medosebne zveze. Takšno slabljenje strukture piramidne oblasti, običajno dovede do stanja, ko se ves sistem (odnosov) prične destabilizirati, kar je sicer tipično za neko človeško hierarhijo, ne pa za hierarhijo nz, ki mnogo bolj prefinjena, ne ustvarja takšnih napak. Dokler kontrolni sistem ostane stabilen, tajna oblast ostaja v zvezi in v skladu z nz. silami. Zaradi prihajajočih zemeljskih sprememb, ostalih spremljajočih in novo nastajajočih faktorjev (tudi ozaveščanja), prihajajoče obdobje prinaša neugodne elemente nepredvidljivosti, ki pretijo destabilizaciji kontrolnega sistema; hierarhija uspeva namreč na predvidljivosti - predpogoju za kontrolo. Zaradi splošne človeške maloumnosti, oz. tistih - pomanjkljive inteligence „bistroumnosti” -, nz. sile vidijo tajno vlado - v prihajajočem spreminjajočem se obdobju - nesigurno, torej njim nepotrebno „vlado”, verjetno tudi med prvimi eliminirano, ker bi se ona tudi prva uprla prisotnosti nz, ker ima močno, od njih pridobljeno, tehnologijo, da bi dosegla morebitno „nadmoč” - zavarovala svoj obstanek. Finale nz. plana verjetno ne vsebuje mesto za človeško, vladajočo elito, in bilo katero „obljubo”, ki so jo dobili v zvezi s preživetjem v post-kataklizmični bodočnosti, je pogodba nove, negotove „zvestobe-spremenjenih-pogojev” – okoliščin. Eksploatacija človeške narave, je privoščila našim nz. manipulatorjem lahek uspeh v tistem, doslej izplaniranem, a „ta ista” človeška narava definitivno grozi s spodkopavanjem zaključka njihovih planov, ki zahtevajo popolno predanost človeških bitij njihovemu carstvu. Vse dokler imamo prirojeno sposobnost, izdvajati se in dosegati duhovno modrost, vse dokler lahko hrepenimo za individualnostjo in svobodo, tako naša, zmanipulirana, naivna zvestoba, kot njihova gotovost, ne zmorejo biti večno zagarantirani. V kolikor je človeška narava problem, tedaj ga običajno raz-reši ne-človeški element - so že na poti. Problem se poraja v neuspehu tajne vlade in bodočih ljudi, obdržati neomejeno zvestobo njihovim nz. vladarjem, zaradi fundamentalnih genetskih in metafizičnih razlik, in v dejstvih, ko smo ljudje vendar individualisti in oportunisti po svoji izvorni naravi. Z vzpostavitvijo Nove Svetovne Oblasti, se planira postaviti človeštvo delno pod vodstvo genetsko modificiranih „vladajočih ras”, v sestavi človeško-nz. hibridov. Ti nas presegajo v intelektualnih in psihičnih sposobnostih, ne trpijo od „slabosti” človeške narave, kot so usmiljenje ali želja za individualno svobodo. Vse dokler vzdržujejo kontrolo, se bodo križali s človeško populacijo, da bi dosegli genetske karakteristike pri večini človeštva, ki bi tako - biološko prilagojeno -, končno služilo nz. imperiji, s tem razširjeno na neobhodne resurse, bi jačalo njihovo moč in kontrolo. Na tej točki, smo mi „zaklenjeni” v določene meje, precej podobno kot doslej, in njihov plan dosega svoj cilj. Vsega tega marsikje že zasledimo, tudi stanje našega omejenega, krotkega uma, po njihovem planu koncipiranega, lahko prepoznamo kot občuten dokaz. Ali mogoče že kaj od tega – umskega – prepoznavamo? Mi smo npr. kulturološko že dolgo pred-pripravljeni na sprejemanje eventualne politike križanja med ljudmi in hibridi, v bistvu smo neka križanja v epohi že doživeli, sledi tega so „opazne” v našem ne le omejenem razmišljanju, temveč in predvsem v priposestvovanem umu, pa mi to trpko priznamo ali ne. Kaj ni npr. človeški fetus, sprva v obliki reptila, z repkom vred? Standardi lepote predstavljajo poosebljanje supermodelov in igralcev, povečujejo in približujejo se izpostavljanju s tipičnimi hibridi; nizko čelo, majhna brada, trikoten obraz, velike oči in vitka androgena telesa. Ni minilo veliko časa, ko se je „hibridni” izgled še smatral kot vznemirjajoč in nezdrav, današnji trend sledi seksualnosti teh karakteristik. Mogoče pa ta fenomen „ni bil” načrtovan? (izvor: joshua.org, prirejeno, dopolnjeno)